Kaj nikoli ne sodi v ChatGPT? 😯

Danes se z generativno umetno inteligenco srečujemo na vsakem koraku. Učenci jo uporabljajo za iskanje ustvarjalnih idej in razlag zahtevnih šolskih snovi, učitelji za pripravo zanimivih učnih gradiv in diferenciacijo pouka, starši za načrtovanje družinskih aktivnosti, seniorji pa za raziskovanje novih tem ter spoznavanje digitalnega sveta. Orodja, kot je ChatGPT, delujejo kot izjemno hitri in radovedni digitalni sogovorniki, ki so vedno pripravljeni odgovoriti na skoraj vsako vprašanje.

Vendar pa je za varno in odgovorno uporabo ključno razumeti, kako ti sistemi delujejo v ozadju. Vse informacije, vprašanja in dokumenti, ki jih vnesemo v pogovorno okno, potujejo na oddaljene strežnike ponudnikov. Tam se podatki obdelujejo, v mnogih primerih pa se lahko uporabijo tudi za nadaljnje urjenje algoritmov. Zaradi tega velja zlato pravilo digitalne pismenosti: karkoli vprašamo ali vnesemo v AI klepetalnik, mora ostati splošno, neosebno in primerno za javnost.

Pet stvari, ki jih nikoli ne smemo vpisati v ChatGPT

Da bo uporaba sodobnih AI orodij ostala prijetna, poučna ter varna za vse generacije, si podrobneje poglejmo ključne vsebine, ki nikakor ne sodijo v spletne klepetalnike.

1. Osebni podatki, gesla in bančne informacije

V pogovorno okno nikoli ne vnašajte svojega polnega imena, domačega naslova, EMŠO številke, telefonske številke ali podatkov o bančnih karticah in računu. Enako velja za vsa vaša spletna gesla, PIN kode ter varnostne ključe. Gesla morajo vedno ostati stroga skrivnost, ki jo hranite le zase ali v zanesljivih digitalnih upravljalnikih. Več o ustvarjanju močnih gesel in njihovi varni hrambi si lahko preberete v našem članku Google Password Manager – varen upravljalnik gesel za družine.

2. Občutljive šolske, službene in zdravstvene evidence

Učitelji v ChatGPT ne bi smeli vnašati imen in priimkov svojih učencev skupaj z njihovimi ocenami, podatki o usmerjanju ali zdravstvenimi opombami. Enako velja za starše in seniorje – v spletna orodja ne vpisujemo osebnih zdravstvenih kartotek, zdravniških izvidov, receptov ali zaupnih službenih dokumentov. Če želite, da vam umetna inteligenca pomaga pri oblikovanju besedila, analizi ali sestavi učne priprave, pred vnosom obvezno izbrišite vsa prava imena, kraje ter osebne podatke in uporabite izmišljene oznake (npr. "Učenec A").

3. Zasebne zgodbe, družinske težave in skrivnosti prijateljev

Mladi pogosto dojemajo AI klepetalnike kot zaupne prijatelje, katerim lahko brez zadržkov zaupajo medsebojne razprtije, stiske ali skrivnosti iz razreda. Vendar digitalni klepetalnik nima čustev, ne zagotavlja popolne zasebnosti in ne more nadomestiti človeške empatije. Zasebne zgodbe, družinske izzive ter čustvene stiske raje delite z resničnimi ljudmi – starši, učitelji, šolsko svetovalno službo ali prijatelji. Za dodatne nasvete o varni komunikaciji in zaščiti mladih na spletu pa obiščite slovenski portal Safe.si.

4. Nepreverjene informacije in slepo verjetje odgovorom

Umetna inteligenca ne razmišlja kot človek, nima zavesti in ne pozna resnice. Deluje na podlagi statističnih vzorcev v podatkih, zato lahko z zelo prepričljivim tonom navede popolnoma izmišljena dejstva, napačne letnice ali neobstoječe knjižne vire (t. i. "halucinacije"). V ChatGPT nikoli ne vpisujemo vprašanj s pričakovanjem, da bo odgovor brez preverjanja vedno 100-odstotno točen. Vse pridobljene informacije je treba kritično preveriti v učbenikih, primarnih virih ali na specializiranih spletnih straneh za preverjanje dejstev, kot je FactCheck.org. O tem, kako otroke opolnomočiti za ločevanje resnice od izmišljotin, si preberite v našem prispevku Kako učiti otroke prepoznavanja lažnih novic na spletu.

5. Celotne domače naloge in spisi brez lastnega vložka

Namen umetne inteligence pri izobraževanju je, da deluje kot spodbujevalec ustvarjalnosti, pomočnik pri iskanju idej ter orodje za razlaganje zapletenih pojmov. Če učenec v celoti prekopira AI generiran sestavek ali rešitev domače naloge, s tem izgubi ključno priložnost za razvoj lastnega razmišljanja, jezikovnih spretnosti ter avtentičnega izražanja. Poleg tega učitelji vedno pogosteje prepoznajo slog pisanja umetne inteligence, kar lahko pripelje do nepotrebnih težav pri ocenjevanju.

Kako ChatGPT uporabljati pametno: Učenje po Sokratovi metodi 💡

Ena najučinkovitejših in najbolj etičnih rab umetne inteligence v izobraževanju je učenje po Sokratovi metodi. Antični filozof Sokrat svojih učencev ni poučeval tako, da bi jim zgolj predaval končne odgovore, temveč jih je do spoznanja vodil s premišljenim postavljanjem vprašanj.

Namesto da ChatGPT prosimo: "Napiši mi sestavek o fotosintezi" ali "Reši mi to matematično nalogo", ga lahko uporabimo kot pravega Sokratovanskega mentorja.

Kako to deluje v praksi? Umetni inteligenci postavimo natančno navodilo (prompt):
"Bodi moj potrpežljiv učitelj. Ne daj mi neposrednega odgovora ali rešitve naloge. Namesto tega me s postavljanjem usmerjevalnih vprašanj korak za korakom vodi do tega, da sam ugotovim, kako deluje fotosinteza (ali kako rešiti matematični problem)."

S takšnim pristopom:

Učenci razvijajo kritično mišljenje, samostojnost in globlje razumevanje snovi, saj morajo odgovore oblikovati sami.
Učitelji dobijo odlično didaktično orodje za spodbujanje individualnega raziskovalnega dela v razredu.
Starši in seniorji lahko na zabaven ter interaktiven način raziskujejo nove teme brez strahu, da bi jim tehnologija "ponudila vse na pladnju".

Primeri dobrih usmerjevalnih vprašanj za različne generacije:

Za učence: "Obravnavamo gravitacijo. Zastavi mi prvo vprašanje po Sokratovi metodi, ki mi bo pomagalo razmisliti, zakaj predmeti padejo na tla."
Za učitelje: "Pomagaj mi oblikovati serijo 5 sokratovskih vprašanj za razredno razpravo o etiki in varovanju narave."
Za starše: "Kako naj z vprašanji vodim otroka, da sam ugotovi, zakaj je pomembno varčevati z električno energijo?"
Za seniorji: "Razloži mi delovanje pametnih omrežij tako, da mi postavljaš preprosta vprašanja o mojih vsakodnevnih navadah."

Nova pravila in pravni okvir v EU

Tehnologija se razvija hitro, z njo pa se prilagaja tudi zakonodaja. Z novim Evropskim Aktom o umetni inteligenci se postopoma uvajajo pravila glede preglednosti, prepovedi najbolj tveganih praks ter obveznega označevanja AI-generiranih vsebin. Za mlade in starše je pomembno tudi razumevanje starostnih meja uporabe in varstva podatkov (v Sloveniji je meja za samostojno privolitev pri storitvah informacijske družbe 15 let). Podrobnejši pregled zakonodaje in nasvete za varnejšo rabo si preberite v zapisu Digital School: Umetna inteligenca za mlade.